Danes mineva točno 54 let, ko se je prvič zbralo 30 gospodov in ustanovili takrat imenovano Sindikalno godbo na pihala Tovarne celuloze in papirja Videm-Krško.
Ob 14. uri se je pričel prvi uradni sestanek članov orkestra, katerega je otvoril kapelnik Umek Maks. Najprej so izvolili zapisnikarja sestanka, Željka Mikolavčiča. Kasneje pa so izvolili tudi prve člane upravnega odbora:
- prvi predsednik orkestra je postal Umek Rudi,
- njegov namestnik je postal Olenik Jože,
- za tajnika orkestra so izvolili Mikolavčič Željka,
- prvi blagajnik je postal Vinko Polanc,
- prvi gospodar orkestra pa je postal kar kapelnik orkestra Umek Maks.
Odločili so se tudi, da bodo vaje potekale ob ponedeljkih in četrtkih in prve uradne vaje v četrtek, 4. aprila 1957.
Godba je nastala in člani godbe so takrat bili delavci tovarne celuloze in papirja kot njihovi ustanovitelji.
Čeprav danes govorimo o rojstnem dnevu orkestra, pa so delavci ustanavljali ta orkester skoraj eno leto prej. Takrat niso poznali glasbene šole kot jo poznamo danes. V glasbeni šoli niso poučevali pihal, trobil in tolkal kot nam šola ponuja danes, zato je moral kapelnik Umek Maks naučiti vse glasbe željne delavce tovarne inštrumente, ki so potrebni za igro v godbi.
Danes starejši godbeniki (godbenikov ustanoviteljev ni več med člani) pripovedujejo zgodbe, kako so izbirali delavci sebi primerne inštrumente. Tisti prvi so res lahko izbrali inštrument, ki jim je bil všeč. Najbolj zanimiva zgodba pa je o našem godbeniku Rudiju Dimcu (Rudi je eden ustanovnih članov te godbe in je v njej igral vse do svoje smrti leta 2001! S tem je postal takrat član z najdaljšim stažem v orkestru in eden najbolj prizadevnih godbenikov. Po njem pa smo poimenovali tudi interno nagrado - Plaketa Rudija Dimca, ki jo podeljujemo na obletnico orkestra.). Rudi je prišel zadnji za izbor svojega inštrumenta. Ker je bil zadnji ni imel na izbiro drugega inštrumenta kot činele. Zato je nekaj let igral na činele, kasneje pa, ko se je odprla možnost, je poprijel za tubo, po kateri je bil tudi kasneje najbolj znan.
Tudi zgodba o inštrumentih ima svojo vrednost. Mag. Vladimir Šega je gospod, kateremu je godba hvaležna za ves njegov trud. Ta gospod je orkestru priskrbel večino prvih inšturmentov, leta 1956. Gospod Šega je bil inžinir v tovarni in ob nabavi novega stroja za tovarno je na potovanju v Nemčiji naredil vse, da je orkester dobil te inštrumente. Čeprav v godbi ni nikoli igral, je spremljal razvoj godbe vse do svoje smrti. Ob dnevih, ko je imela godba koncert in se gospod Šega ni moral udeležiti le-tega, je vedno pošiljal pisma in se opravičeval za svoj izostanek. Bil je velik gospod in bil je godbenik po duši!
Danes pa ne praznuje le godba, vendar praznujejo vsi godbeniki, ki so kadarkoli igrali v tem orkestru. Do danes je to število izredno veliko - v arhivu imamo zabeleženih 281 članov, številko 1 pa seveda nosi mag. Vladimir Šega.
4. aprila 1957 je zaigralo 34 članov orkestra, danes pa v orkestru igra 68 godbenikov.
Vse najboljše nam in vse najboljše moji dragi godbeniki!
